INFORMATOR PGZ V KRIZNIH RAZMERAH 14.4.2020

Pozdravljeni,

  1. Najprej nekaj novic, vezanih za predvidene popravke 1. mega zakona, ki naj bi jih vlada še v tem tednu uveljavila:
  • Ureditev v 99. členu se spreminja tako, da se bo ureditev nanašala na ravnanja delodajalca, na katera je delodajalec imel možnost s svojim ravnanjem, načinom poslovanja vplivati. Iz tega razloga vračilo sredstev v primerih povračila nadomestila višje sile in oprostitve prispevkov iz tega namena ter v primeru delne oprostitve prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, ni ustrezna rešitev. Delodajalec na odsotnost delavcev iz višje sile ne more vplivati, temveč se ji mora prilagoditi, prav tako pa ne more vplivati na delno oprostitev prispevkov iz 33. člena, ki je avtomatska, hkrati pa ga tudi zavežemo k izplačilu kriznega dodatka. To pomeni, da teh sredstev, tudi v primeru, če bo izplačeval delovno uspešnost ali dividende, ne bo treba vračati.
  • Če bo podjetje izplačalo dividendo ali nagradilo poslovodstvo, pa bo treba vračati tista sredstva, ki jih je podjetje pridobilo za plačilo delavcev na čakanju
  • Pomembna je sprememba, ki določa, da lahko delodajalec zaposlenega, ki je na čakanju, lahko pokliče na delo. Doslej je zakon določal, da ga lahko na delo pokličemo 7 zaporednih dni ( v kosu), kar je vključevalo tudi soboto in nedeljo. Ta člen naj bi se spremenil tako, da bodo črtali besedo »zaporednih«, kar pomeni, da bo delodajalec lahko na delo v primeru potrebe zaposlenega na čakanju poklical 7 delovnih dni. Za čas dela bo delodajalec dolžan plačati delavcu 100-odstotno plačo.
  • V 22. členu bo prišlo do spremembe in sicer bodo do ukrepov državne pomoči upravičene tudi mikro podjetja iz finančnega sektorja (dejavnost K), ki pa ne zaposluje več kot 10 ljudi.
  • Delodajalcu se bo po novem oprostilo tudi plačilo poklicnega zavarovanja

Znotraj popravkov mega zakona si še vedno prizadevamo, da bi v 22. členu znižali kriterije za pridobitev državne pomoči. Glavni cilj je, da bi do tega bila upravičena vsa podjetja, minimalni cilj opa, da bi državno pomoč lahko črpala podjetja, ki se jim je prihodek v prvem polletju 2020 znižal za 10 odstotkov ali več v primerjavi s prvim polletjem 2019.

  • Ministrstva še niso uskladila vseh podrobnosti, povezanih z izplačilom kriznega dodatka. Danes pa smo dobili zelo jasen odgovor z Ministrstva za delo, ki je povezan z invalidskimi podjetji. Takole pravijo:

Po sedaj veljavnem interventnem zakonu invalidska podjetja niso zavezana k izplačilu kriznega dodatka po 33.členu. 33. člen interventnega zakona določa možnost delne oprostitve prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo in sicer za mesec april in maj 2020. Invalidska podjetja so na podlagi ZZRZI oproščena plačila teh prispevkov že pred epidemijo in zato se tega ukrepa ne morejo poslužiti. 2.odstavek 33.člena delodajalce, ki uveljavljajo navedeni ukrep po interventnem zakonu, zavezuje k izplačilu kriznega dodatka  (“delodajalci iz prejšnjega odstavka”), to pa invalidska podjetja niso in zatorej k izplačilu kriznega dodatka niso zavezana. Podan pa je predlog novele interventnega zakona, ki bi bil namenjen invalidskim podjetjem, vendar ne vemo, ali bo sprejet in v kakšni vsebini.

  • Vlada za zdaj še ni predstavila smernic glede sprejemanja 2. paketa zakonodaje, ki se bo ukvarjal z zagotavljanjem likvidnosti podjetij. Izvedeli pa smo nekaj naj bolj verjetnih »ocvirkov«:
  • Jamstvena shema naj bi bila ločena za podjetja v državni lasti in za zasebna podjetja
  • Uvedli naj bi portfeljske garancije za MSP
  • Pri terjatvah naj bi bili predvideni naslednji ukrepi:
  • Zavarovanje terjatev za trge EU
  • Pobot terjatev
  • Odkup terjatev s strani države (eden ali več odkupnikov)
  • Jamstvo za plačilo terjatev
  • Posebej naj bi obravnavali turizem, in sicer naj bi v panogi podaljšali veljavnost kriznih ukrepov in uvedli vrednotnice za organizatorje potovanj (kupci bi lahko še vedno zahtevali vračilo denarja za že vplačane aranžmaje)
  • Spodbujali naj bi vlogo državljanov RS za nakup državnih obveznic
  • Vpeljali naj bi sklade za reševanje solventnosti
  • V zakonu naj bi bila tudi možnost odloga leasingov za obdobje 12 mesecev
  • Predvideva se odlog plačila najemnin in sofinanciranje države (višina bo odvisna od obsega padca prometa najemnika)

Napovedujejo se tudi novi ukrepi na področju trga dela in sicer naj bi med drugim v zakon zapisali, da:

  • Ima delodajalec pravico odrediti porabo lanskega dopusta v času kriznih ukrepov
  • Nameravajo vpeljati skrajšan delovni čas (sami ga predvidevajo šele od junija, mi pa si prizadevamo, da bi to možnost delodajalci imeli že ob uveljavitvi 2. paketa interventne zakonodaje)
  • Lažje prehajanje zaposlenih med podjetji v skupini (npr. holdingu) na podlagi instituta suspenza delovne pogodbe
  • Želel bi vas še enkrat opozoriti na dva webinarja, ki bosta polna zanimivih informacij. Prvega pripravlja naša pravna služba, ki je v minulih dneh odgovorila že na več kot 100 vprašanj, povezanih s PKP1 zakonodajnim svežnjem. Pohitite, saj se je doslej prijavilo že več kot 500 udeležencev.
PKP1  kaj vemo in česa še ne?
Webinar bo v sredo, 15. aprila 2020 ob 12.00 do 13.00 ure
Tudi po uveljavitvi Zakona o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ostaja veliko dilem. Veliko vprašanj še nima enoznačnega odgovora. Kdo je upravičen do uveljavljanja nadomestil pri zavodu, kakšen je postopek uveljavljanja pravic, kako je z obračunom in izplačilom pravic po zakonu

Vabimo vas, da se udeležite webinarja, na katerem bodo svetovalke Pravne službe in infopike nagovorile ključne teme. Posebej pa bodo opozorile tudi na tiste zadeve, na katere mora država šele podati jasne odgovore najkasneje ob uveljavitvi zakona. Prijavite se prek spletne strani www.gzs.si

Drugi webinar je povezan z digitalnim poslovanjem, ki je v zadnjem mesecu izjemno pomagalo marsikateremu podjetju

Pospešite digitalizacijo vašega podjetja s podatkovno strategijo: Študija primera Hermi, d.o.o.
Webinar bo v četrtek, 16. aprila 2020 od 12.00 do 12.45 ure.
V časih, ko komercialisti ne morejo na teren, fizične prodajalne in saloni pa ostajajo zaprti, je potrebno pospešiti razvoj digitalnega kanala za prodajo in konfiguracijo kompleksnih izdelkov in storitev. Pri tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da je digitalni prodajni kanal dolgoročen in da mora biti skladen in dobro kompatibilen ne samo z notranjimi informacijskimi sistemi in procesi v vašem podjetju, temveč tudi z vašimi partnerji (kupci, trgovci, dobavitelji, itd.). Večino multinacionalk na razvitih trgih že zahteva izmenjavo podatkov po določenih standardnih in s tem pogojujejo sodelovanje z dobavitelji.
Na webinarju bomo predstavili študijo primera podjetja Hermi ter odgovorili na vprašanja:
Zakaj sploh podatkovna strategija in digitalna urejenost podatkov Kako vpliva podatkovna strategija na načrtovanje in upravljanje digitalnega prodajnega kanala Kaj prinaša ETIM standard v digitalno urejenost podatkov Primer izvedbe podatkovne strategije Primer iz prakse: kako je podjetje HERMI vzpostavilo digitalno urejenost podatkov z ETIM standardom
Na webinarju bomo govorili o dejanski praktični implementaciji in konkretnih rešitvah za pospešitev digitalizacije v podjetjih, ki so specializirana za tehnične izdelke.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite in spoznate podatkovno strategijo, ki je pomemben člen digitalizacije vašega podjetja.

Tudi za ta webinar se prijavite na spletni strani www. gzs.si

Toliko za danes, želim vam lep preostanek dneva. Ostanite zdravi.

Robert Rakar

direktor