INFORMATOR PGZ V KRIZNIH RAZMERAH 8.4.2020

Tudi danes nekaj informacij, povezanih z dogajanjem ob sprejemanju novih svežnjev interventne zakonodaje pa tudi s popravki doslej sprejetih zakonskih rešitev.

Na vlado smo danes naslovili naslednji dopis:

Gospodarska zbornica pozdravlja sprejetje Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki bo razbremenil gospodarstvo ter omogočil sorazmerno stabilizacijo razmer na trgu dela. Kljub temu pa imamo vezano na ta zakon predloge, s katerimi je mogoče izboljšati zakonsko podlago, da bo učinek na ohranjanje delovnih mest in blaženje zahtevnih likvidnostnih razmer v gospodarstvu močnejši.

Konkretno:

Ocenjujemo, da formula za upravičenost delodajalcev do povračil stroškov dela za zaposlene, ki čakajo na delo, ne bo zajela zelo pomembnega dela podjetij. Padec prodaje za 20% ali več je namreč težje doseči, ker so bili trendi v prodaji v prvem četrtletju v poprečju še pozitivni, v marsikaterem podjetju pa kljub zaprtju proizvodnje prodajni prihodki še nastajajo, tudi s prodajo izdelkov dokončane proizvodnje. Posledično se bo padec prodaje pri teh podjetjih zamaknil v prihodnje mesece. Po naši oceni več kot 80 % največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov, kar pomeni, da bo njihova izvozna konkurenčna sposobnost upadla, zlasti v primerjavi s konkurenti iz držav, kjer imajo na voljo številne druge podporne ukrepe.  Zato predlagamo spremembo 22. člena

  • Zakon daje možnost prekinitve čakanja na delo na 7 zaporednih dni v mesecu. Zaradi možnosti večje uporabe tega instituta, predlagamo, da se pridevnik zaporednih črta in omogoča delo v 7 katerihkoli dni v mesecu glede na potrebe gospodarske subjekta. Ta določba je namreč zelo rigidna in ne omogoča minimalne nujne fleksibilnosti glede na delovne procese, ki so po podjetjih različno organizirani.
  • Obenem zakon ni predvidel, da bi bilo potrebno ob čakanju na delo koristiti tudi stari dopust in sorazmerni del letošnjega dopusta, kar bo bistveno zamaknilo ponovni zagon gospodarstva, zato predlagamo, da se to popravi.
  • Izplačilo kriznega dodatka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače v višini 200 eurov, ni ustrezen ukrep, saj je le nova uravnilovka namesto motivacijski ukrep. Krizni dodatek naj pripada vsem tistim, ki so v času epidemije delali na izpostavljenih delovnih mestih oziroma imeli povečane obremenitve.
  • Predlagamo uvedbo subvencioniranega krajšega polnega delovnega časa po vzoru nam sorodnih gospodarstev: Avstrije in Nemčije, kjer ta rešitev ustrezno nadomešča pomanjkanje fleksibilnosti na trgu dela.
  • Trenutna ureditev povračil nadomestil zaposlenim, povezanih z višjo silo, je do delodajalcev diskriminatorna. Ker so zaposleni odsotni z delovnega mesta zaradi ukrepov države (nedelovanje javnega prevoza, zaprtje šol, vrtcev in mej), je korektno, da gredo celotni stroški nadomestil iz tega razloga za vse tovrstne zaposlene v breme države.
  • Predlagamo tudi, da se povračilo nadomestila za čakanje na delo izplača upravičenim delodajalcem pred rokom, ki je v zakonu predviden. Zaradi likvidnostih težav bi moral delodajalec ta sredstva prejeti vsaj v roku 14 dni.
  • Za številne gospodarske dejavnosti je v tem trenutku največji izziv likvidnost, zato je kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani države zelo dobrodošel ukrep za delujoča podjetja. Ocenjujemo, da bodo globoke posledice okrnjenega delovanja gospodarstva vsaj še v juniju in juliju, zato predlagamo podaljšanje veljavnosti tega določila zakona vsaj še naslednja 2 meseca po preklicu epidemije.
  • Razumemo logiko omejevalnih dejavnikov za koriščenje ukrepov, a spodbujamo, da se ti še enkrat proučijo, saj so kazni nesorazmerno visoke; prepovedi izplačil različnih nagrad, tudi zaposlenim, pa imajo lahko pomembne negativne učinke (demotivacija), kar bo povratno vplivalo na počasnejše okrevanje.

Apeliramo tudi na hitrejšo dinamiko sproščanja omejitev obratovanja gospodarskih subjektov v nekaterih dejavnostih. Le-ta s svojim poslovanjem ustvarjajo veliko dodane vrednosti in predstavljajo velika vplačila v državni proračun. Tudi druge evropske države (Italija, Avstrija …) predvidevajo po velikonočnih praznikih ponoven zagon gospodarstva. Tudi za Slovenijo bo koristno, če bo delovala enako, pri čemer pa se zavedamo, da morajo biti tudi v gospodarstvu upoštevani vsi varnostni protokoli za zaposlene in uporabnike storitev, ki smo jih večinoma že sprejeli kot nov način delovanja.

Vsi, ki se pripravljate na investicije ali sodite med izvajalce predvsem v inženirski, arhitekturni ali gradbeni stroki, potem vam napovedujem, da Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja niz rahljanja precej toge zakonodaje na tem področju. Pri gradbenih dovoljenjih smo danes vložili predlog, da vlada ukine člen, ki onemogoča vročanja upravnih določb (kamor sodijo GD), in da spet uveljavi predkrizni način vročanja vključno s tem, da roki normalno tečejo. Vsem, ki se na investicije pripravljate – ministrstvo bo spodbujalo integralni postopek (sočasno pridobivanje okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja), prav tako bo občutno znižalo kriterije za predhodne postopke in tako skrajšalo marsikateri postopek.

Kot veste vlada pripravlja postopno sproščanje nekaterih dejavnosti, ki so bile z uredbo zaprte od 13. marca. V tem kontekstu se razmišlja o odprtju tehničnih trgovin do velikosti 500 m2, trgovin z gradbenim materialom do določene velikosti, avtosalonov (povezano s tem je sprostitev registracije vozil), določenih servisnih dejavnosti kot so avtomobilski servisi, vulkanizerji, določene inštalaterske dejavnosti – seveda vse ob upoštevanju varnostnih protokolov. Če ima kdo predlog, da bi sprostili tudi dejavnost, v kateri sam posluje, ga prosim, da mi to skupaj z varnostnim protokolom (torej opisom, kako bi poslovanje potekalo v praksi – uporaba zaščitnih sredstev, način plačevanja, itd.) pošlje najkasneje do jutri zjutraj (četrtek) do 10. ure.

Robert Rakar

direktor