Glede na raziskavo Mednarodne organizacije za delo (ILO) se Slovenija, kar se tiče brezposelnosti, uvršča v sam vrh držav, kjer se brezposelnost naglo veča. Da bi se razmere v svetu povrnile na raven, kot je bila pred krizo, pa bo potrebnih najmanj pet let.

Organizacija je opravila raziskavo v 118 državah, v 45 pa je opazila povečanje socialnih nemirov. Gre predvsem za evropske in arabske države. Glavni razlog za tako stanje je počasno okrevanje po krizi, kar se je začelo poznati tudi na trgih dela. Za to bi bilo treba po svetu v prihodnjih dveh letih ustvariti okoli 80 milijonov delovnih mest. Vendar pa trenutna upočasnitev okrevanja gospodarstev omogoča le okoli polovico potrebnih delovnih mest.

Na eni izmed preglednic, kjer primerjajo rast zaposlenosti med naprednejšimi gospodarstvi, je Slovenija na zadnjem mestu, saj se je v Sloveniji brezposelnost v zadnjem obdobju najbolj povečala – za več kot tri odstotke. Boljše stanje je tudi v državah, kot so Hrvaška, Irska, Madžarska in Slovaška.

Slovenija se pojavlja tudi pri merjenju zadovoljstva s trgom dela. Naša država se uvršča med tiste, kjer je nezadovoljstvo med razvitejšimi državami največje. Uvrščeni smo ob bok Grčiji, Italiji, Slovaški in Španiji.

Ločeno je izsledke svoje raziskave objavila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta je zapisala, da je dogovor, ki so ga 26. oktobra 2011 sprejeli evropski voditelji, pomemben korak, pri tem pa opozarjajo, da je treba vse ukrepe sprejeti nemudoma. Organizacija tudi napoveduje naglo upočasnitev gospodarske rasti evroobmočja, za nekatere države iz tega območja pa napovedujejo celo negativno rast gospodarstev.

Tako naj bi bila letošnja 1,6-odstotna rast v evroobmočju prihodnje leto precej nižja. Gospodarstva 17 držav naj bi v letu 2012 zrasla le 0,3 odstotka. Zato so voditelje članic skupine G20, ki se bodo sestali v četrtek in petek (3. in 4. novembra 2011), pozvali k hitremu ukrepanju. "Treba je ukrepati odločno in tako povrniti zaupanje in implementirati primerne načine za obnovitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti," so še zapisali v OECD.